Karlovački cener z 10.000-metrsko preizkušnjo in Državno prvenstvo za člane in članice sta bili dve tekmi, s katerima se je zaključil prvi del sezone.

V Karlovcu je potekala osma izvedba tekaške prireditve, ki si je prislužila bronasto oznako Svetovne atletske organizacije in se ponaša z uradno izmerjeno progo na 10.000m. Veselila sem se prve cestne tekme letos in po popravljenih osebnih rekordih na 5.000m in 3.000m je bilo “treba” pokazati napredek še na enkrat daljši razdalji, čeprav le-te julija in avgusta niso ravno pogoste zaradi višjih temperatur in vlažnosti. S slednjim je postregla tudi julijska sobota.

Še ob 16. uri ob prihodu v Karlovac so bile razmere ravno tisto, kar si tekač ne želi. Ob 18. uri v času ogrevanja pred tekmo se je situacija popolnoma spremenila in prinesla močan dež in veter. V pričakovanju sopare, ki po navadi sledi deževni nevihti, smo se postavili na štartno črto in kot “elitni” tekači začeli svoj nastop. Ritem med tekmo je bil precej enakomeren po kilometrih in pri tem sem uživala, čeprav ni bilo ves čas najlažje. Večino časa sem tekla sama, a sem tega že kar navajena, kljub vsemu pa so bili nekateri tekači pred mano v vidnem polju in lepo je bilo počasi in vztrajno loviti enega za drugim pred seboj. V cilj sem prišla s časom 36:55 kot dobro minuti izboljšanim cestnim osebnim rekordom in minuto hitreje od osebnega rekorda na stezi. S tem sem se uvrstila na osmo mesto.

Po dolgem času je sledil vikend brez tekme, kar je pomenilo, da je za pripravo na državno prvenstvo ostalo več časa in s tem več treningov. Načrtovala sem nastop na 5.000m in 3.000m zapreke, a sem bila zaradi premalo prijav prisiljena zapreke zamenjati za 3.000m. Kljub vidnemu napredku na treningih od Karlovačkega cenerja do državnega prvenstva mi na tekmi ni uspelo popraviti dosežkov s predhodnih tekem. Začetek na 5.000m je bil počasnejši kot na Atletskem prvenstvu Slovenije, a so mi v drugem delu kljub vsemu moči pošle bistveno bolj. Nekaj zadovoljstva k rezultatu 18:08,51 je prinesla bronasta medalja. Po nedeljskem nastopu na 3.000m, kjer sem dosegla šesto mesto s časom 10:28,45, sem ugotovila, da za zadnje nastope z glavo nisem bila več čisto “pri stvari” in mi je z ramen padlo psihično breme dolge sezone, čeprav se mi pred ni zdelo, da me to bremeni.

Po nekaj dnevnem zasluženem oddihu sledijo dvotedenske priprave na Pokljuki. Tekme v drugem delu sezone bodo osredotočene na daljše razdalje in gorski tek.