Evropsko prvenstvo v gorskih tekih – Zermatt (Švica) – 7. julij 2019.

Evropsko prvenstvo v gorskih tekih je bilo vrhunec lanske sezone. Moja želja (in cilj) je bila uvrstitev v slovensko reprezentanco v gorskih tekih, čeprav tega nisem želela omenjati preveč na glas, saj ljudje hitro ustvarijo svoje mnenje in sodijo na podlagi tistega kar slišijo. V začetku junija 2019 sem nastopila na izbirni tekmi na Ratitovcu, dober mesec kasneje pa na evropskem prvenstvu. V obeh tekmah sem uživala kot že dolgo ne. Gorski tek mi je odprl nov pogled na tek. Do takrat nisem vedela, da je tek v klanec lahko užitek, saj sem v osnovi tekač s steze – v zadnjem času tudi ceste, – zato mi vzponi sploh niso dišali. Ne ene ne druge tekme niso lahke, če nastopaš za vrhunski rezultat, a to ne pomeni, da v njih ne uživaš. Gorski tek me je naučil, kako v tekmo vložiti še več. Potisnil me je iz cone udobja, v kateri se prepogosto znajdem na ravnini. S tem me je opremil tudi z drugačnim razmišljanjem tako za življenje na splošno kot šport. Za piko na I pa se splača … za razgled.