Pokljuka-Vršič-Kobarid-Most na Soči-Tolmin-Podbrdo

Slovenske Alpe ponujajo možnosti za številne izlete. Pohodniki se lahko odpravijo na eno- ali večdnevne pohode, tisti, ki potrebujejo oddih, pa se lahko odpravijo na izlet z avtom z vmesnimi postanki kot opisano spodaj. Za izhodišče lahko vzamejo Pokljuko ali katero drugo lokacijo (mi smo se ravno nahajali na Pokljuki).

1. POKLJUKA
Pokljuka je odlična lokacija za aktiven oddih v naravi. Tekači (atleti) in biatlonci oz. smučarji tekači poleti tja pogosto pridejo na športne priprave, saj so pogoji za trening boljši kot v dolini. Tekaške poti so tako ravninske kot razgibane, zato se za vsakega najde nekaj. Gorskim tekačem priporočam vzpon na Viševnik, ki je zanimiv tudi za pohodnike, saj je hitro dostopen dvatisočak. Pokljuka je prav tako pogosto izhodišče za dostop na Triglav.

Nekaj dni lahko preživimo v Šport hotelu Pokljuka, kjer imajo sobe za turiste in pohodnike ter posebne višinske sobe za športnike. Hotel je prenovljen in osebje prijazno ter ustrežljivo. Ponudba hrane je široka, tradicionalno slovenska in jo lahko izberemo iz jedilnega lista. Poleg tega so se športnikom pripravljeni prilagajati glede na njihove potrebe. Imajo tudi savno in telovadnico.

2. VRŠIČ
Naš enodnevni izlet se je torej začel na Pokljuki, od kjer smo se odpravili proti Kranjski Gori. Šli smo skozi Bled. Če bi imeli več časa, bi lahko en dan preživeli na Bledu, o katerem je nekaj napisano na enodnevnem izletu v okolici Kranjske Gore. Prav tako bi si lahko na poti vzeli čas za ogled Zelencev, jezera Jasna in slapa Peričnik.

Ker smo okolico Kranjske Gore raziskali že zadnjič, smo se odpravili neposredno na Vršič. Za kolesarje je Vršič pogosto vzpon, ki ga želijo premagati kot izziv. S kranjskogorske strani do vrha vodi štiriindvajset ovinkov in 800 metrov nadmorske višine. Vožnja z avtom je prav tako zanimiva in vmes se je mogoče nekajkrat ustaviti, da si pobliže pogledamo gorovje in gozdove, med katerimi gre cesta.

Razgled na Julijske Alpe.

Lep je tudi spust z Vršiča na drugi strani, kjer cesta pelje proti Trenti in je še ožja ter bolj ovinkasta. Po taki se najraje vozim, saj zahteva od voznika, da je z glavo pri vožnji. Poleg tega spusti z višjih nadmorskih višin pogosto ponujajo razglede na dolino.

Na poti do Bovca smo imeli še nenačrtovani postanek, in sicer, pri Malih koritih Soče, ki so čudovita. Čista, smaragdno zelena in na trenutke modra, hladna voda, kjer se je kljub vsemu kopalo veliko ljudi. Na voljo so prostor za kampiranje in parkirišča, a moraš imeti srečo, da dobiš prazno mesto.

3. KOBARID
Pot smo nadaljevali skozi Bovec proti Kobaridu. V Bovcu lahko dan preživimo v Pustolovskem parku Bovec, kar smo na svojem enodnevnem izletu izpustili. V Kobaridu smo se odpravili na kosilo v Restavracijo Topli val, ki nas je razočarala. Potrudili so se sicer upoštevati naše želje, a v odnosu osebja ni bilo zaznati nobene topline. Poleg tega smo za vsakdanje jedi (npr. oslič na žaru in krompir v kosih, morska rižota) odšteli okrog 60 €, kar se nam je glede na okus, postrežbo, storitev in ostale okoliščine zdelo nadpovprečno veliko.

Poleg tega nam ni uspelo pogledati slapa Kozjak (vstopnina 4 € na odraslo osebo), saj smo načrtovali še postanek v Tolminu in bi nam tako zmanjkalo časa. Sprehodili smo se zgolj do Brvi čez Sočo, ki pelje k slapu in pod katero je možnost kopanja. Poleg tega smo prečkali Napoleonov most in uživali v razgledu na Sočo,

5. TOLMIN
Tolmin je bil prvo večje mesto na poti, kjer smo našli trgovino, da smo kupili nekaj prigrizkov. Čeprav smo se z le-temi opremili, nam je trgovina prišla prav. Naslednji turistični postanek je bil ogled Tolminskih korit (vstopnina v poletnem času 8 € na odraslo osebo). Na Tolminskih koritih je speljana krožna pot z vmesnimi razglednimi točkami, ki so opremljene z informativnimi tablami. Tako kot povsod v bližini Soče se razgledov ne naveličaš, zvok reke je pomirjujoč in njena barva ter narava čudoviti.

Razgled s Hudičevega mostu (Tolminska korita).

6. MOST NA SOČI
Očaralo nas je tudi jezero na Mostu na Soči. Naš postanek je bil prekratek za kaj več kot posedanje ob jezeru, kjer sicer ponujajo možnost uporabe supa in kajaka.

Jezero na Mostu na Soči.

6. PODBRDO
Na Pokljuko smo se vračali skozi Podbrdo in mimo Bohinja. Cesta skozi Podbrdo je vijugasta in nadvse zanimiva za vožnjo ter z enkratnimi razgledi na naravo. Med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom vozi avto vlak, ki prečka najdaljši slovenski železniški predor (6.327,3 m). Podbrdo je prav tako izhodišče za pohodnike, na primer, na Črno prst in okoliške hribe, kar je še en razlog več za načrtovanje naslednjega aktivnega oddiha.

Pogled na zgornje slike me spomni, da je v Sloveniji še veliko destinacije, ki jih nisem videla in obiskala. Leto 2020 me je na neki način prisililo, da se podam na nove domače lokacije, in vedno znova me preseneča, kako čudoviti izleti nastajajo. Za pomoč pri organizaciji podobnih izletov mi lahko pišeš in z veseljem bom pomagala.